Informacijski pooblaščenec ( IP) je prejel zaprosilo za mnenje glede  podatkov v zvezi s Svetom šole kot informacijami javnega značaja, in sicer:

• ali so vsebine sej Sveta šole (osnovne šole) oz. zapisniki le-teh informacije javnega značaja?
• Ali je Svet šole dolžan informacije s sestankov Sveta šole kje objavljati (spletna stran, oglasna deska ...) oziroma ali drži, da se morajo zainteresirani posamezniki izpostaviti in za nje uradno zaprositi, da se lahko z njimi seznanijo?
• Ali bi morala biti kje objavljena imena članov Sveta zavoda in ali je morda pravilo, da je treba tudi za to informacijo uradno zaprositi?
• Ali s stališča IP ni skrajno nenavadno, da v 21. stoletju (na višku razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije) šola tovrstne informacije posreduje le in izključno v primeru, če se zanje zaprosi, pa še to le na način, da se prosilec fizično oglasi v tajništvu šole, kjer jih dobi zgolj na vpogled?
• Na koga se naj starši in nenazadnje tudi zaposleni obrnejo v primeru, če vodstvo šole sklepov in vsebin sestankov Sveta šole nikjer ne objavlja oziroma prav nikogar z njimi ne seznanja in tako daje občutek, da se nekaj prikriva, skriva?
• Ali je kdo dolžan seznanjati Svet šole z opravljenimi inšpekcijskimi nadzori na šoli ter ugotovitvami inšpektorjev in kdo ima to pristojnost?

Na podlagi informacij IP posreduje neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem.

Nekatera izmed vprašanj presegajo pristojnosti IP, zato se do njih ne moremo opredeliti. Svet šole (njegovo sestavo, pristojnosti, ipd. ...) ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona pa izvaja inšpektor, pristojen za šolstvo (136. člen ZOFVI).

IP je skladno z 2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A) samostojen in neodvisen državni organ, pristojen za:

• odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
• inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;
• odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede na navedeno v nadaljevanju IP podaja naše neobvezno mnenje le z vidika varstva osebnih podatkov in v tem okviru glede dostopa do informacij javnega značaja.

Pri tem pojasnjujejo, da IP kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja žal izven konkretnega pritožbenega postopka ne more dajati mnenj glede vprašanj, ali so določeni konkretni dokumenti (zapisniki Sveta šole) informacije javnega značaja, je pa IP o dostopu do njih že večkrat odločal. Tako je npr. v odločbi, št. 090-191/2018/18 dne 17. 1. 2019 prosilcu posredoval zapisnike Sveta šole v obliki delnega dostopa in pri tem prekril varovane osebne podatke.

V zvezi s tem IP pojasnjuje, da Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov ureja člen 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako so, kljub uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov, veljavne tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 9. člen ZVOP-1, ki ureja pravne podlage v javnem sektorju. Tako se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru objavljanja podatkov, ki so v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev ali porabo javnih sredstev, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ). ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen). Na podlagi ZDIJZ lahko vsak posameznik dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem, na podlagi katerih je, če so seveda podane in utemeljene, mogoče zavrniti pravico posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (prvi odstavek 6. člena).

Podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne sodijo med varovane osebne podatke. Če gre torej za informacije, povezane s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, govorimo o prosto dostopnih informacijah javnega značaja. IP je tako v zgoraj citirani določbi odločil, da imena in priimki članov sveta zavoda ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Enako velja za imena in priimke zaposlenih v javnem zavodu (podatki o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca). Slednje pa nikakor ne velja tudi za preostale osebne podatke in druge vrste varovanih podatkov, ki jih vsebujejo zapisniki (npr. datumi rojstva, naslovi bivališča, osebni podatki tretjih oseb, npr. dijakov, sindikalnih zaupnikov).

Ob tem pa IP poudarja, da izven inšpekcijskega postopka ne more podati konkretne presoje zakonitosti obdelave osebnih podatkov.

Glede na navedeno odgovora na ostala vprašanja glede obveznosti objave zapisnikov Sveta šole in načina, s katerim se lahko z njimi seznanite, IP ne more dati, saj bi to preseglo njegovo zakonsko pristojnost. Izhajajoč iz namena ZDIJZ (2. člena), ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov (kamor sodijo tudi šole kot javni zavodi), za kar si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju, IP podpira čim večjo transparentnost delovanja javnih zavodov, ki jo je tudi v objavi prosto dostopnih javnih delov vsebin zapisnikov sej svojih organov, seveda ob upoštevanju določb predpisov o varstvu osebnih podatkov.