Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) prejeli zaprosilo za mnenje. Sprašujete, ali lahko šola kljub 43.a členu Zakona o gimnazijah posreduje podatke dijaka očetu oziroma je šola po zakonu v vsakem primeru, če dijak poda pisno zahtevo in nima težav oziroma, kot je navedeno v 4. odstavku tega člena, da bi izgubil status oziroma da bi imel negativen učni uspeh ali bi bil izključen oziroma izpisan iz šole, dolžna spoštovati zahtevo dijaka in varovati njegove osebne podatke.

Če polnoletni dijak s pisno izjavo zahteva, da šola njegovih osebnih podatkov iz prvega odstavka 43.a člena ne razkrije oziroma posreduje staršem, mora to šola spoštovati. Izjema pa velja za tiste osebne podatke iz prvega člena 43.a člena ZGim, ki bi lahko imeli za posledico izgubo statusa dijaka zaradi negativnega učnega uspeha, izključitve ali izpisa iz šole.

O b r a z l o ž i t e v:

Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19; v nadaljevanju ZGim) v 43.a členu ureja razkrivanje in posredovanje osebnih podatkov staršem polnoletnih dijakov in določa:

»Starši polnoletnega dijaka imajo pravico, da jim šola, na enak način kot staršem mladoletnega dijaka, razkrije oziroma posreduje osebne podatke dijaka in druge informacije o:

-        vpisu v izobraževalni program in izpisu iz izobraževalnega programa,

-        ocenah, učnem uspehu in napredovanju,

-        prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela,

-        zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja,

-        obravnavi svetovalne službe,

-        organizaciji šolskega dela (npr. roditeljski sestanki, govorilne ure).

Šola o razkrivanju oziroma posredovanju osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka seznani dijaka na začetku šolskega leta, v katerem bo dijak postal polnoleten.

Polnoletni dijak lahko s pisno izjavo kadarkoli zahteva, da šola njegovih osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena ne razkrije oziroma posreduje staršem.

Ne glede na pisno izjavo dijaka iz prejšnjega odstavka šola razkrije oziroma posreduje staršem podatke o odsotnosti dijaka, podatke o zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja ter tiste osebne podatke iz prvega odstavka tega člena, ki bi lahko imeli za posledico izgubo statusa dijaka zaradi negativnega učnega uspeha, izključitve ali izpisa iz šole.«

Navedena dopolnitev ZGim se je začela uporabljati 1. 9. 2019. Kot izhaja iz zakonodajnega predloga, je namen te dopolnitve zagotovitev pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov polnoletnih dijakov njihovim staršem, do katerih so upravičeni zaradi izvrševanja njihove dolžnosti preživljanja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Pred to dopolnitvijo so bile šole namreč lahko v situaciji, ko so morale same odločati o tem, do katerih podatkov je starš upravičen v zvezi z njegovo dolžnostjo preživljanja šolajočih se polnoletnih otrok ter o tem, kakšna je pri tem vloga in možnost polnoletnih posameznikov glede samoodločbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje.

Če polnoletni dijak s pisno izjavo zahteva, da šola njegovih osebnih podatkov iz prvega odstavka 43.a člena ZGim ne razkrije oziroma posreduje staršem, pa mora to šola spoštovati in osebnih podatkov dijaka kljub morebitnem vztrajanju ne sme razkriti staršem. Izjema velja zgolj za tiste osebne podatke iz prvega člena 43.a člena ZGim, ki bi lahko imeli za posledico izgubo statusa dijaka zaradi negativnega učnega uspeha, izključitve ali izpisa iz šole.