Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel zaprosilo za mnenje, v katerem prosilec pojasnjuje, da je v javnost prišla elektronska pošta, ki jo je prosilec kot član sveta zavoda posredovali drugim članom v zvezi s sklicem izredne seje. Z razkritjem so v javnost prišli e-naslovi vseh članov sveta. Prosilca zanima, ali je takšno razkritje zakonito.
Na podlagi informacij IP v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posreduje neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem.
Pri IP uvodoma poudarjajo, da lahko IP opravi konkretno presojo, ali gre v primeru, ki ga prosilec opisuje, za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, le v inšpekcijskem postopku. Ob tem pa opozarjajo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). V primeru, ki ga prosilec opisuje (objava elektronske komunikacije), pa gre lahko tudi za poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega ter kazenskopravnega varstva. Za varstvo te pravice IP ni pristojen.
Na splošno pa IP pojasnjuje, da je treba imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov (npr. objavo elektronski naslovov) ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za javni sektor, kamor sodijo izobraževalne institucije, kot so osnovne šole, naslednje:
Svet staršev je organ osnovne šole ali vrtca, ki ga opredeljuje 66. člen Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZOFVI). IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa javnega vrtca ali šole in kot posamezniki opravljajo neke vrste javno funkcijo tega organa in posledično podatki kot so imena in priimki v tej vlogi niso varovani osebni podatki.
Namreč določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) vsakomur omogočajo prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen). Na podlagi ZDIJZ lahko pravna ali fizična oseba dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je, če so seveda podane in utemeljene, mogoče zavrniti pravico posameznika do dostopa do informacij javnega značaja. Podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke.
Ne glede na to pa IP pojasnjuje, da elektronski naslovi članov sveta zavoda, ki predstavljajo osebne podatke, ne sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja po ZDIJZ in torej ne smejo biti javni, če za objavo ne obstaja ustrezna pravna podlaga (npr. privolitev posameznika v objavo). Za lažje razumevanje IP primeroma napotuje na svojo odločbo, v kateri se je jasno opredelil glede javnosti elektronskih naslovov javnih uslužbencev:
Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.