Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel dopis, v katerem prosilec pojasnjuje, da bi želeli vse zaposlene javne uslužbence preko e-pošte oziroma z objavo na interni oglasni deski seznaniti z bruto višino izplačanega dodatka za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije in z bruto višino redne delovne uspešnosti, ki jo je prejel posamezni javni uslužbenec v posameznem mesecu. Prosilca zanima, ali je takšna objava dopustna z vidika zakonodaje.

Na podlagi informacij IP v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posreduje neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V 6. členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer:

• posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
• obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
• obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
• obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
• obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
• obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Vprašanje se dotika področja dostopa do informacij javnega značaja, na tem področju pa je IP pritožbeni organ, zato se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja. V okoliščinah primera lahko vseeno povemo, da je pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov mogoče iskati v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Slednji v prvem odstavku 1. člena določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi).

Dostop do informacij javnega značaja ni neomejen; prvi odstavek 6. člena določa izjeme od prostega dostopa, katerih obstoj je treba preveriti v vsakem primeru in za vsako informacijo posebej. Posebej omenjamo izjemo izjema varstva osebnih podatkov, ki jo določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Vendar pa ZDIJZ določa tudi t.i. izjeme od izjem, denimo kadar pa gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca; v takšnem primeru se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

Skladno z že ustaljeno prakso IP pri IP lahko povedo, da so podatki o bruto izplačilih dodatkov ter redne delovne uspešnosti, v povezavi z imenom in priimkom javnega uslužbenca, podatki o porabi javnih sredstev in podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Pri tem je treba poudariti oziroma opozoriti tudi na določbo 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, s sprem. in dop.), ki v prvem odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

Celotno mnenje najdete TUKAJ.