Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel dopis, v katerem prosilec pojasnjuje, da je zaposleni na osnovni šoli, na kateri bi želeli na spletu objavljati zapisnike sveta staršev. Glede objave imen in priimkov prosilca zanima, kako je z objavo imen in priimkov učiteljev, o katerih se na seji razpravlja (pohvale, graje …). Prosilec sprašuje, ali naj v zapisnik vnesejo polno ime, samo začetnice konkretnega učitelja ali pa morda le predmet, ki ga poučuje (da se ve, o kom/čem je tekla beseda)? Pojasnjuje, da imen učencev, staršev ter liste prisotnosti ne objavljajo.
Na podlagi informacij IP v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posreduje neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.
Uvodoma pojasnjujejo, da je IP v mnenju št. 0712-1/2019/1326 z dne 29. 5. 2019 že odgovoril na zelo podobno oz. domala identično vprašanje: (naslov mnenja: Zahteva za objavo zapisnikov sej sveta staršev). V povzetku omenjenega mnenja je zapisano:
Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov članov sveta staršev in zaposlenih v javnem zavodu lahko predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, zato je (z upoštevanjem izjem od prostega dostopa) objava tistih delov zapisnikov sej sveta zavoda oz. sveta staršev, ki vsebujejo zgolj prosto dostopne informacije javnega značaja, dopustna.
Če zapisniki sej sveta zavoda oz. sveta staršev vsebujejo varovane osebne podatke ali druge podatke, katerih razkritje ni dopustno (izjeme so določene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ), je treba te dele zapisnikov pred objavo prekriti.
Podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke.
Glede na to, da prosilec sprašuje konkretno glede razprave o učiteljih (pohvale, graje), morajo kot upravljavec osebnih podatkov obvezno opraviti presojo, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (izjema, po kateri je dopustna objava osebnih podatkov, kot jo določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). V kolikor določeni osebni podatki presegajo prag podatkov, »povezanih s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca«, jih morajo prekriti.
V kolikor ne gre za prosto dostopne osebne podatke, jih morajo prekriti s tehniko anonimizacije, po kateri je nemogoče posameznika določiti oziroma razpoznati, in ne s tehniko psevdonimizacijo, o kateri prosilec sprašuje (navedba inicialk, navedba predmeta, ki ga učitelj npr. določenega razreda, poučuje).
IP v mnenju ne more konkretno odgovoriti, kje je meja, ko podatek ni več povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj je možnosti, ki se lahko pojavijo v zapisnikih, preveč (segajo lahko od morebitnih disciplinskih postopkov pa celo do obdelave zdravstvenih osebnih podatkov), poleg tega je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ in se v mnenju ne more vnaprej opredeljevati do takšnih vsebin. Lahko pa usmerijo na spletno stran IP, na kateri je objavljena praksa IP s področja informacij javnega značaja, kjer lahko prosilci izberejo kategorijo »Javni uslužbenci, funkcionarji« (https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/).
Prav tako je treba pojasniti, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava vsebin na spletni strani morda sama po sebi ne predstavlja kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre v nekaterih primerih za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki se varuje z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva pred pristojnimi sodišči, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.
Glede na vse navedeno IP povzema, da zapisniki sveta staršev predstavljajo informacijo javnega značaja, v določenih delih pa je pri objavi potrebna previdnost in je presojo treba opraviti glede prav vsakega posameznega dela posameznega zapisnika. Presojo pa mora v prvi vrsti opraviti upravljavec osebnih podatkov.
Celotno mnenje najdete TUKAJ.