Pregled osebnih predmetov učencev v šoli

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis prosilca, v katerem ta sprašuje, ali lahko šola s pregledi osebnih predmetov učencev (torb, omaric, žepov …) krši varstvo osebnih podatkov.

*****

Na podlagi informacij IPRS v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posreduje neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem.

Iz opisa izhaja, da najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, ki jo ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, temveč za vprašanje varstva širše zasebnosti in osebnostnih pravic. Ker je Informacijski pooblaščenec pristojen za področje varstva le osebnih podatkov, žal mnenja o tem, ali je opisano ravnanje šole sporno, ne more podati.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Nadalje IP poudarja, da je treba glede vprašanja najprej razčistiti, ali se za pregled osebnih predmetov sploh uporablja zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov. V ta namen si je najprej treba pogledati nekatere pomembne definicije.

Pojem osebnega podatka je opredeljen v 1. točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. V nadaljevanju je opredeljeno tudi, kdaj je posameznik določljiv, in sicer gre za posameznika, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Nadalje je pomembno vedeti, da se Splošna uredba, ki ureja področje varstva osebnih podatkov, uporablja samo za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi (prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe). Uredba se torej nanaša le na tiste osebne podatke, ki so del zbirke ali namenjeni vanjo ali pa se izvajajo avtomatizirano.

Iz navedenih opredelitev izhaja, da pregled osebnih predmetov sam po sebi ne pomeni obdelave osebnih podatkov. Šele če bi po pregledu predmetov nastal morda kakšen seznam najdenih predmetov (ali podobno), ki bi se ga povezalo z določenim učencem, bi lahko govorili o obdelavi osebnih podatkov, za katero bi veljale določbe Splošne uredbe. To pa bi veljalo le za takšen morebitni seznam, ki smo ga navedli kot primer, in ne za samo dejanje pregledovanja osebnih predmetov.

V tem primeru torej ne govorimo o obdelavi osebnih podatkov, zato iz opisanega ne moremo sklepati na kršitev varstva osebnih podatkov, ki je zavarovano s Splošno uredbo ali Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

Vseeno pa je treba poudariti, da je pravica do zasebnosti (torej ne pravica do varstva osebnih podatkov, temveč širša zasebnost posameznika) posebej varovana človekova pravica, in sicer z instituti predvsem civilnega prava. Pogledate si lahko določbe Obligacijskega zakonika, ki govorijo o varstvu osebnostnih pravic (na primer 134. in 179. člen). Navedeno ne pomeni presoje Informacijskega pooblaščenca, da je prišlo do posega v osebnostne pravice, saj za takšno presojo IP ni pristojen; naša pristojnost je v tem kontekstu omejena na varstvo osebnih podatkov.

Ker gre v opisanem primeru za materijo s področja šolske zakonodaje, se prosilec lahko obrne tudi na ministrstvo, pristojno za šolstvo, ali Inšpektorat za šolstvo.

Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.

Nazaj