Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel elektronsko sporočilo, v katerem prosilka navaja, da je zaposlena v dijaškem domu. Zanima jo, ali jo lahko dijaki, študentje in druge osebe snemajo z mobilnim telefonom brez privolitve in to objavijo na spletnih omrežjih.
Na podlagi informacij IP v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem.
IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati zakonitosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.
IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Snemanje posameznikov pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.
IP nadalje pojasnjuje, da snemanje, ki ga izvaja fizična oseba, lahko sodi v okvir povsem zasebne oziroma domače dejavnosti, za kar se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. IP torej v primeru snemanja za zasebno uporabo, ni pristojni organ.
IP je mnenja, da lahko posamezniki snemajo zaposlene v dijaškem domu, če zaposleni v to privolijo. Privolitev mora biti prostovoljna, jasna, dana vnaprej, pred snemanjem, za vsako snemanje posebej. Kadar privolitev ni podana, ali pa bi bila podana, pa bi bili posnetki naknadno brez privolitve posredovani tretjim osebam ali objavljeni na spletu, bi to lahko predstavljalo poseg v zasebnost, v smislu 35. člena Ustave. Posameznik, ki je prepričan, da je določeno dejanje poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. Možen je tudi obstoj kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po 149. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12, s spremembami in dopolnitvami; KZ-1), ki se preganja na predlog oškodovanca. V vsakem primeru pa lahko tisti, ki meni, da mu je zaradi posega v njegovo zasebnost nastala premoženjska in/ali nepremoženjska škoda, na podlagi OZ vloži odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahteva povračilo škode.
Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.