Otroci s posebnimi potrebami se po Zakonu o osnovni šoli[1] in Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)[2] v času osnovnošolskega izobraževanja lahko šolajo na domu.

Na domu se lahko izobražujejo učenci, ki so že usmerjeni v:

• izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
• prilagojen izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
• prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in
• posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.

Starši v primeru, ko otrok ne more obiskovati šole ali bi ga želeli šolati doma, vložijo vlogo za izobraževanje na domu na Zavod RS za šolstvo. 

Vlogo preveri Komisija za usmerjanje, saj morajo v takem primeru biti doma v skladu s Pravilnikom o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu[3] (v nadaljevanju: pravilnik) biti zagotovljeni ustrezni pogoji, in sicer:

• izvajalec izobraževanja na domu, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnih programov otrok s posebnimi potrebami v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanje in drugimi predpisi ter
• oprema oziroma didaktični pripomočki, ki so potrebni za doseganje ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti.

Izvajalec mora imeti izobrazbo, kot jo določajo pravilniki o vrsti in stopnji izobrazbe za posamezen program[4] oziroma za izvajanje dodatne strokovne pomoči, če je otrok usmerjen v izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Izvajalec mora torej imeti izobrazbo, ki je ustrezna za izvajanje programa, kamor je otrok usmerjen.

Če zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ali nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja učenec ne more več obiskovati pouka, šola oziroma zavod, v katerega je učenec vpisan, staršem pomaga zagotoviti izvajalca, če ga ne morejo zagotoviti sami.

Komisija za usmerjanje izda mnenje o izobraževanju na domu, Zavod RS za šolstvo pa dopolnilno odločbo o usmeritvi.

Starši lahko kadarkoli podajo predlog za prenehanje izobraževanja na domu.

Dokumentacijo o izobraževanju na domu vodi šola oz. zavod v katerega je učenec z odločbo vključen. Skupaj z  izvajalcem izobraževanja na domu pripravijo individualiziran program.

Preverjanje in ocenjevanje znanja se opravlja v rokih, določenih s pravilnikom, ki ureja šolski koledar za osnovne šole[5], lahko pa se opravlja tudi predhodno ali v dveh delih, in sicer v rokih, ki jih na predlog staršev ali strokovne skupine, ki pripravlja in spremlja individualizirani program učenca, določi ravnatelj.

Šola oziroma zavod obvesti učence o preverjanju in ocenjevanju znanja najmanj tri tedne pred rokom. Preverjanje in ocenjevanje znanja opravlja šola oziroma zavod, v katerega je učenec vključen.

Če učenec ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli oziroma v zavodu, navedenem v odločbi o usmeritvi. Izjemoma lahko učenec, ki ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, vendar zaradi primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne more obiskovati pouka, ponovno opravlja izpite v naslednjem šolskem letu. O tem odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne skupine, ki pripravlja in evalvira individualizirani program učenca.

Preverjanje in ocenjevanje znanja ter nacionalno preverjanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, opravlja v skladu z zakonom, ki ureja osnovno šolo[6].

Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, opravlja:

• od 1. do 6. razreda iz slovenščine in matematike, v šolah z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike;
• od 7. do 9. razreda iz slovenščine, matematike, tujega jezika, družboslovja, naravoslovja, športa, tehnike in tehnologije, in vsaj enega predmeta s področja umetnosti, v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto iz slovenščine iz italijanščine, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine.

Nacionalno preverjanje znanja se za učence izvaja v skladu z zakonom, ki ureja osnovno šolo.

Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, se preverja kot napredovanje po operativnih ciljih iz individualiziranega programa s področja razvijanja samostojnosti, splošne poučenosti in enega izbranega področja iz obveznega dela programa.

Vsi učenci razen tisti, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, dobijo ob zaključku pouka spričevala v skladu s pravilnikom, ki ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev v osnovni šoli[7]. Učenci, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja ob zaključku pouka dobijo potrdilo z opisno oceno napredka po posameznih področjih.

Za izobraževanje učenca na domu se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Šola ali zavod, v katero je otrok vpisan in se izobražuje na domu, na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsako šolsko leto posebej posreduje odločbo o usmeritvi. Ministrstvo zaprosi lokalno skupnost, kjer ima otrok stalno ali začasno bivališče, da sporoči, višino sredstev, ki jih je v preteklem proračunskem letu namenila na učenca v svoji občini. K temu se doda še znesek, ki ga na učenca namenila država.

Tako dobljeno višino sredstev za posamezno šolsko leto za vsakega učenca, ki se izobražuje na domu določi minister, pristojen za šolstvo s sklepom, ki ga dobi šola ali zavod. Ministrstvo sredstva za izobraževanje nakazuje šoli oziroma zavodu, ki z izvajalcem sklene pogodbo (osnutek pogodbe jlahko najdete med vzorci v kategoriji OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI).  

[1] Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K)

[2] Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP)

[3] Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS št. 22/2016)

[4] Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom (Uradni list RS, št. 65/2015), Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (Uradni list RS, št. 65/2015), Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v posebnem programu vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 65/2015), Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Uradni list RS, št. 109/2011, 10/2012, 92/2012, 49/2013).

[5] Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list RS, št. 50/2012, 56/2012 - popr.)

[6] Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/1996, 33/1997, 59/2001, 71/2004, 53/2005, 60/2006, 63/2006 - popr., 102/2007, 107/2010, 87/2011, 40/2012 - ZUJF, 63/2013)

[7] Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS št. 53/2013)