Izobraževanje učencev s posebnimi potrebami je normativno urejeno z določbo 21. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12-ZUJF in 90/12 – v nadaljevanju ZUOPP-1) in v Pravilniku o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 22/16; v nadaljevanju: Pravilnik), ki je začel veljati dne 8. 4. 2016.
Na tem mestu velja izpostaviti dejstvo, da je izobraževanje na domu otrok s posebnimi potrebami omejeno zgolj na osnovnošolsko raven vzgoje in izobraževanja in torej ne velja za srednješolsko ali višješolsko raven, prav tako ne velja za nivo predšolske vzgoje.
Zakonski okvir izobraževanja učencev s posebnimi potrebami tako predstavlja pravna norma 21. člena ZUOPP-1, ki določa, da lahko na predlog staršev komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu zagotovljeni ustrezni pogoji.
Na domu se lahko izobražujejo učenci, katerih starši podajo vlogo za izobraževanje na domu in so z odločbo o usmeritvi, ki jo izda Zavod Republike Slovenije za šolstvo, usmerjeni v:
Vlogo za izobraževanje učenca na domu vložijo starši pri pristojni območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Vlogo lahko oddajo skupaj z zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, skupaj z zahtevo za spremembo odločbe o usmeritvi, lahko pa tudi med samim postopkom usmerjanja otroka s posebnimi potrebami.
Pomembno je izpostaviti, da imajo aktivno legitimacijo za vložitev vloge zgolj in samo starši otroka s posebnimi potrebami, ne pa tudi osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialno varstveni zavodi in katerekoli druge pravne osebe.
Nova je tudi ureditev, da lahko starši vlogo za izobraževanje na domu vložijo kadarkoli in ne več vsaj pol leta pred pričetkom novega šolskega leta. Pomembna novost je tudi ta, da se izobraževanje na domu lahko začne izvajati kadarkoli (seveda z izvršljivostjo odločbe o usmeritvi, s katero je določeno tudi izobraževanje na domu), tudi med šolskim letom, in ne le z začetkom šolskega leta, kot je bilo to urejeno s prejšnjim Pravilnikom o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 10/12).
Vloga za izobraževanje na domu mora po 5. členu Pravilnika vsebovati:
Po mnenju avtorja je predpisana vsebina vloge za izobraževanje na domu zahtevna za starše, hkrati pa lahko prejudicira predlog komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter odločitev Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, kateri izvajalec je najbolj primeren/ustrezen za izobraževanje učenca s posebnimi potrebami na domu in katero opremo ter didaktične pripomočke morajo starši otroka s posebnimi potrebami zagotoviti za izobraževanje otroka na domu. Predpisani vsebini vloge je težko slediti in jo na ustrezen način zapolniti v primerih otrok, ki še nimajo odločbe o usmeritvi (za osnovnošolski izobraževalni program), saj starši pogosto ne poznajo opreme in didaktičnih pripomočkov, ki bi jih njihov otrok potreboval, saj je ta predlog naloga članov komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki so strokovnjaki s tega področja.
Po mnenju avtorja bi bilo ustrezneje, da bi se trenutno veljavna in obligatorna elementa vloge za izobraževanje na domu (ime in priimek ter potrdilo o pridobljeni izobrazbi izvajalca in opis opreme oziroma didaktičnih pripomočkov) ugotovila šele v času postopka, v katerem bi se pred izdajo odločbe o usmeritvi preverilo, ali starši lahko zagotovijo ustrezne pogoje za izobraževanje otroka s posebnimi potrebami na domu, torej pogoje, za katere komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami predlaga, da so potrebni in ustrezni.
Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pripravi mnenje o izobraževanju na domu, in sicer na obrazcu, ki je priloga Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13). Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami mora tako v Mnenju o izobraževanju na domu navesti:
Če je učenec z odločbo o usmeritvi že usmerjen v izobraževalni program, mora organ po prejemu mnenja o izobraževanju na domu tega posredovati staršem, ki imajo pravico podati pripombe na prejeto mnenje o izobraževanju na domu. Posebnost tega postopka je tudi v tem, da ustreznost pogojev za izobraževanje na domu (pred izdajo mnenja o izobraževanju na domu) preveri komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in ne organ odločanja, torej Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki mora izpolnjevanje pogojev sicer preverjati ob vključitvah v osnovne šole, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter socialno varstvene zavode pred izdajo odločb o usmeritvi.
Če so zagotovljeni vsi ustrezni pogoji za izvajanje izobraževanja učencev s posebnimi potrebami na domu, Zavod Republike Slovenije za šolstvo na podlagi pridobljenega mnenja komisije za usmerjanje o izobraževanju na domu z odločbo o usmeritvi v javno veljavni izobraževalni program odloči tudi o izobraževanju učenca na domu.
Če je učenec z odločbo o usmeritvi že usmerjen v izobraževalni program, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, na podlagi mnenja komisije za usmerjanje o izobraževanju na domu, izda dopolnilno odločbo o izobraževanju učenca na domu.
Če so bili postopki začeti pred veljavnostjo Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 22/16; v nadaljevanju: Pravilnik), ki je začel veljati dne 8. 4. 2016, se morajo dokončati v skladu s Pravilnikom o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 10/12).
Starši lahko pri pristojni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo z navedbo razlogov za prenehanje kadarkoli podajo predlog za prenehanje izobraževanja na domu in vključitev učenca v šolo oziroma zavod, v katerega je učenec vpisan.
Na podlagi predloga za prenehanje izobraževanja na domu izda pristojna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo odločbo o prenehanju izobraževanja na domu.
Na podlagi te ureditve izhaja, da gre v tem primeru za postopek, v katerem ni treba pridobiti strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ali njihovega mnenja o izobraževanju na domu, ampak naj bi se zgolj sledilo predlogu staršev otroka s posebnimi potrebami.
Glede na obligatorna pogoja ustreznih pogojev za izobraževanje na domu (izvajalec izobraževanja na domu in oprema oziroma didaktični pripomočki, potrebni za doseganje ciljev ter standardov znanja) bi se lahko prenehalo izobraževanje na domu tudi v primeru, ko eden od obeh pogojev ne bi bil izpolnjen.
Ustrezni pogoji za izobraževanje učencev na domu obstajajo, če starši zagotovijo:
Če zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ali nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja učenec ne more več obiskovati pouka, šola oziroma zavod, v katerega je učenec vpisan, staršem pomaga zagotoviti izvajalca, če ga ne morejo zagotoviti sami.
Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami preveri ustreznost pogojev za izobraževanje na domu pred izdajo mnenja o izobraževanju na domu.
Prej veljavni Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 10/12) je opredeljeval utemeljene razloge za izobraževanje na domu, kot »izobraževanje na domu se lahko izvaja, če otrok zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ne more prisostvovati pouku in zaradi individualiziranega pristopa lažje dosega cilje oz. standarde znanja, določene z učnimi načrti«. Tovrstne opredelitve utemeljenih razlogov za izobraževanje na domu v novem pravilniku ni več, vendar je v 21. členu ZUOPP-1 določeno, da »lahko na predlog staršev komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu zagotovljeni ustrezni pogoji«. Zakon torej še vedno določa ugotavljanje utemeljenih razlogov za izobraževanje na domu, ki v podzakonskem predpisu niso več podrobno opredeljeni, kar pa ne pomeni, da ni več treba ugotavljati utemeljenih razlogov za izobraževanje na domu.
Nenavadna je ureditev, da komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri starših preveri ustreznost pogojev za izobraževanje na domu pred izdajo mnenja o izobraževanju na domu, četudi starši ne sklenejo nikakršne pogodbe z izvajalcem izobraževanja na domu in četudi šola oziroma zavod prejme finančna sredstva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za plače s prispevki ter davki in četudi šola oziroma zavod prejme finančna sredstva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter lokalne skupnosti za materialne stroške.
O izobraževanju učenca na domu šola oziroma zavod, v katerega je učenec z odločbo o usmeritvi vključen, vodi in izdaja dokumentacijo v skladu z določbami Pravilnika o dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 61/12), saj je učenec s posebnimi potrebami, ne glede na to, da se izobražuje na domu, še vedno vpisan v točno določeno osnovno šolo oziroma zavod. V dokumentaciji se ob koncu rubrik napiše opomba, da se učenec izobražuje na domu.
Šola oziroma zavod skupaj z izvajalcem izobraževanja na domu, v skladu z določbami ZUOPP-1, pripravi individualiziran program. Izvajalec izobraževanja na domu v sodelovanju s šolo oziroma zavodom vodi dokumentacijo o letni pripravi in o pripravi na pouk.
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo na domu, opravlja v rokih, določenih s pravilnikom, ki ureja šolski koledar za osnovne šole, lahko pa se opravlja tudi predhodno ali v dveh delih, in sicer v rokih, ki jih na predlog staršev ali strokovne skupine, ki pripravlja ter spremlja individualizirani program učenca, določi ravnatelj.
Preverjanje in ocenjevanje znanja je po novem pravilniku možno opravljati tudi v dveh delih, roke za preverjanje in ocenjevanje znanja pa lahko po sedanji ureditvi, poleg staršev, predlaga tudi strokovna skupina šole, ki je pripravila individualizirani program.
Šola oziroma zavod obvesti učence o preverjanju in ocenjevanju znanja najmanj tri tedne pred rokom. Preverjanje in ocenjevanje znanja opravlja za učence, ki se izobražujejo na domu, šola oziroma zavod, v katerega je učenec vključen.
Če učenec, ki je usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo oziroma v prilagojen izobraževalni program z enakovrednim standardom, v 1. in 2. razredu ne doseže standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma če je učenec od 3. do 9. razreda negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja v rokih, ki so določeni za opravljanje predmetnih izpitov v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole.
Če učenec, ki je usmerjen v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, od 1. do 3. razreda ne doseže standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma je učenec od 4. do 9. razreda negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja v rokih, ki so določeni za opravljanje predmetnih izpitov v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole.
Če učenec ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli oziroma v zavodu, navedenem v odločbi o usmeritvi. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 14. člena Pravilnika, ki zadevo urejata na novo, lahko učenec, ki ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, vendar zaradi primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne more obiskovati pouka, izjemoma ponovno opravlja izpite v naslednjem šolskem letu. O tem odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne skupine, ki pripravlja in evalvira individualizirani program učenca. V tem primeru šola oziroma zavod poda zahtevo pristojni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za začetek postopka preverjanja ustreznosti programa, v katerega je učenec usmerjen, ki se vodi v skladu z določbo 33. člena ZUOPP-1.
Preverjanje in ocenjevanje znanja opravlja učenec pred izpitno komisijo, ki ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj praviloma izmed učiteljev šole oziroma zavoda, izjemoma pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole oziroma zavoda. Izpitna komisija vodi zapisnik o ocenjevanju učenca, ki se izobražuje na domu, v skladu z določbami Pravilnika o dokumentaciji v osnovni šoli.
Preverjanje in ocenjevanje znanja ter nacionalno preverjanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, opravlja v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF in 63/13).
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, opravlja:
Nacionalno preverjanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, izvaja v skladu z Zakonom o osnovni šoli.
Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, se preverja kot napredovanje po operativnih ciljih iz individualiziranega programa s področja razvijanja samostojnosti, splošne poučenosti in enega izbranega področja iz obveznega dela programa.
Učenci, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom oziroma po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, dobijo ob zaključku pouka spričevala v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13).
Učenci, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, ob zaključku pouka dobijo potrdilo z opisno oceno napredka po posameznih področjih.
Za izobraževanje učenca na domu se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Višino teh sredstev za posamezno šolsko leto s sklepom določi minister za izobraževanje, znanost in šport.
Pri določitvi višine sredstev osnovnim šolam oziroma zavodom za izobraževanje učenca na domu se v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, upoštevajo sredstva, ki se zagotavljajo:
Višina letnih sredstev na učenca se določi tako, da se seštejejo zneski, ki se na učenca zagotavljajo iz državnega proračuna in iz proračuna lokalne skupnosti. Minister za izobraževanje, znanost in šport o skupni višini sredstev izda sklep za posamezno šolsko leto.
Višina mesečnega zneska na učenca iz državnega proračuna se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v zadnjem šolskem letu pred začetkom veljavnosti sklepa iz prejšnjega odstavka. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.
Višina mesečnega zneska na učenca iz proračuna lokalne skupnosti se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v lokalni skupnosti v zadnjem šolskem letu pred začetkom veljavnosti sklepa iz prejšnjega odstavka. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sredstva za izobraževanje učenca na domu nakazuje šoli oziroma zavodu, v katerega je učenec vključen.
Šola oziroma zavod z izvajalcem oziroma z izvajalci javno veljavnega programa, ki se izvaja na domu, sklene pogodbo o izvajanju izobraževanja na domu. V pogodbi o izvajanju izobraževanja na domu se določi:
Sredstva za učenca, ki se izobražuje na domu, se zagotavljajo le za čas izobraževanja na domu.
Bistvene razlike med obema Pravilnikoma so: