Državni Zbor RS je dne 16. 6. 2016 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil dne 30. 6. 2016 objavljen v Uradnem listu RS, št. 46/2016 in je prinesel številne novosti, ki bodo v prispevku bolj podobno opisane, obrazložitve pa izhajajo tudi iz samega predloga te novele ZOFVI.
Kot zanimivost naj omenimo, da so številne spremembe ZOFVI zmedle Državni zbor in vse pristojne službe, saj je imela novela ZOFVI, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 46/2016 kratico ZOFVI-L, nakar je bilo v Uradnem listu RS, št. 47/2016, objavljenem dne 8. 7. 2016, popravljeno tako, da se kratica Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pravilno glasi: ZOFVI–K.
Pravne norme iz tega zakona se pričnejo uporabljati s 1. 9. 2016, razen v primerih, ko bo v prispevku navedeno drugače.
Za sedanjim 2. členom ZOFVI se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
»V vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se v skladu s cilji iz prejšnjega člena zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.«.
S to pravno normo država sledi mednarodnim konvencijam in dogovorom, s katerimi se je zavezala:
Prepoved vsakršne oblike nasilja in neenakopravne obravnave v šolskem prostoru do sedaj ni bila eksplicitno zapisana.
Deveti odstavek 11. člena ZOFVI se spremeni tako, da se glasi:
»Javna mreža javnih organizacij za izobraževanje odraslih omogoča odraslim dokončanje osnovne šole, vključitev v javno veljavne izobraževalne programe za odrasle ter izvajanje svetovanja za področje odraslih.«.
Deveti odstavek 11. člena ZOFVI se je prej glasil:
»Razmestitev izobraževalnih programov za izobraževanje odraslih mora omogočati odraslim, ki niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja, dokončanje osnovne šole, odraslim, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje, pa enoletno dopolnjevanje osnovnošolske izobrazbe ter možnost izobraževanja po drugih programih za izobraževanje odraslih.«
Na področju izobraževanja odraslih je bilo v preteklem obdobju razvitih vrsto programov ter dejavnosti, ki zagotavljajo učinkovitejše vključevanje v proces vseživljenjskega učenja.
Javna mreža mora zagotoviti stabilno in kvalitetno izvajanje programa osnovne šole za odrasle, saj je osnovnošolska izobrazba temeljna vrednota, ki jo država zagotavlja vsem državljanom, tudi odraslim, če je niso dosegli v času obveznega izobraževanja. Osnovnošolska izobrazba je temelj za vključevanje v nadaljnje izobraževanje in pogoj za doseganje kvalifikacij
Šesti odstavek dosedanjega 34. člena ZOFVI se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov šole iz drugega odstavka 16. člena tega zakona in socialno-varstvene zavode, ki jih za izvajanje prilagojenih programov za predšolske otroke in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, na predlog ministra, pristojnega za socialne zadeve, določi minister, vpiše ministrstvo po uradni dolžnosti v razvid na podlagi sklepa o dodelitvi programa oziroma določitvi izvajalca. Izvajalec se šteje za vpisanega v razvid z dnem izdaje sklepa o dodelitvi programa oziroma določitvi izvajalca.«
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»V skladu s tem členom se v razvid vpišejo tudi socialno- varstveni zavodi, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.«.
Novela tega zakona v prehodnih določbah še določa, da »socialno-varstveni zavodi, ki že izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ne glede na določbo sedmega odstavka 34. člena zakona, vpiše ministrstvo v razvid po uradni dolžnosti, ne glede na izpolnjevanje pogojev, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, torej do 15. 10. 2016.
Socialno varstveni zavodi bodo na osnovi predlagane spremembe tudi formalno lahko opravljali tudi vzgojno-izobraževalno dejavnost (dejansko jo že), vendar le na področju prilagojenega programa za predšolske otroke in posebnega programa vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. S to dopolnitvijo se bo formalno uredilo izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti kot javne službe v okviru socialnovarstvenih zavodov.
Ministrstvo bo z novelo zakona delavcem, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih, omogočilo, da bodo lahko pridobili primerne strokovne nazive, če bodo delovali na področju vzgoje in izobraževanja.
V 105. členu ZOFVI se je za sedmim odstavkom dodal nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Delavci, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih iz šestega odstavka 34. člena tega zakona ob zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja pridobijo strokovni naziv po postopku in pod pogoji, ki jih določi minister.«
V prvem odstavku 102. člena se črta drugi stavek, ki je določal, da »je strokovni izpit sestavni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe«.
S to spremembo se želi odpraviti nejasno določena razmerja med pripravništvom in strokovnim izpitom. Pripravništvo naj bi bila zgolj opcija in kot oblika kakovostnega vstopa v poklic, ni pa obvezno.
Ne glede na določbe 99. člena ZOFVI strokovni delavci v javnoveljavnih programih vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, razen vzgojiteljev v vzgojnem programu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, pridobijo ustrezno specialnopedagoško izobrazbo v skladu s 100. členom ZOFVI najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona, torej do 15. 7. 2018.
Sedmi odstavek 110. člena ZOFVI, ki je določal, da se pripravništvo lahko izvaja tudi kot volontersko pripravništvo, se črta, iz česar izhaja, da se na področju vzgoje in izobraževanja ukinja institut volonterskega pripravništva.
Peti odstavek 107.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi ali opravljati dela na področju vzgoje in izobraževanja.«.
Zakonodajalec je z novelo tako dopolnil to področje in prepovedal opravljanje dela na področju vzgoje in izobraževanja tudi v drugih pogodbenih razmerjih, torej tudi civilnopravnih, ne zgolj v delovnopravnem pogodbenem razmerju. Gre za absolutno prepoved kakršnega koli sodelovanja med katerokoli osebo in vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki bi predstavljal neposreden ali posreden stik z otroki. Oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, ne sme sklepati pogodb o zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja niti opravljati dela na področju vzgoje in izobraževanja na kakšni drugi pravni podlagi.
Navedena novela torej odgovornim osebam vrtcev in šol nalaga obveznost ter dolžnost, da tudi od študentov, podjemnikov in drugih pogodbenih strank, ki bi opravljali delo na področju vzgoje in izobraževanja, zahtevajo potrdilo o nekaznovanosti.
Zakonodajalec s 14. členom predmetne novele ZOFVI prepoveduje obdelovanje osebnih podatkov iz evidenc, ki jih vodi Državni izpitni center, za namene razvrščanja šol.
V Zakonu o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v 56. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Podatki iz prejšnjega odstavka (Osebne podatke iz evidenc zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje Državni izpitni center šolam, ministrstvu, pristojnemu za šolstvo ter univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom za izvedbo in analizo mature ter izvedbo vpisa v višje in visoko šolstvo.) se ne smejo obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja šol.«
V Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS, št. št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF in 63/13) se v 97. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Podatki iz desetega odstavka 95. člena tega zakona (evidenca učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja) se ne smejo obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja šol.«
Poglavje »XVII.a ZBIRKA PODATKOV« in členi 135.a, 135.b, 135.c in 135.č se nadomestijo z novim poglavjem »XVII.A ZBIRKE PODATKOV« ter členi 135.a do 135.e.
Predmetno področje je v celoti na novo urejeno, zato predlagamo odgovornim osebam šol in vrtcev, da si celotne spremembe temeljito in striktno pogledajo. Glede na korenite spremembe se sprejete norme iz tega poglavja pričnejo uporabljati šele tri leta od dneva uveljavitve zakona, torej od 15. 7. 2019.
»XVII.A ZBIRKE PODATKOV
135.a člen
(centralna evidenca)
Za potrebe opravljanja nalog, določenih s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja iz 1. člena tega zakona, za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje informatizirano zbirko podatkov (v nadaljnjem besedilu: centralna evidenca).
Centralna evidenca vsebuje naslednje podatke o predšolskih otrocih, učencih, dijakih, študentih višje šole in udeležencih izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci vzgoje in izobraževanja):
– enolični identifikator udeleženca vzgoje in izobraževanja,
– ime in priimek,
– EMŠO,
– spol,
– kraj in država rojstva,
– stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
– državljanstvo,
– ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matična številka poslovnega subjekta (šifra PRS),
– vzgojno-izobraževalni ali študijski program ter evidenčna številka iz uradnega registra programov (vrsta in področje izobraževanja po KLASIUS),
– starostno obdobje, razred in oddelek, letnik, vzgojna skupina ter razred in predmet v glasbeni šoli in umetniški gimnaziji,
– podatek o prijavi v dijaški dom,
– datum vključitve oziroma datum začetka izobraževanja v vrtcu oziroma šoli,
– datum začetka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu,
– datum izpisa iz vrtca oziroma šole,
– datum zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu,
– povprečna ocena zadnjega razreda osnovne šole,
– povprečna ocena po letnikih za dijake in študente višjih strokovnih šol,
– status udeleženca: otrok, učenec, dijak, študent višje šole, udeleženec izobraževanja odraslih, učenec glasbene šole, kandidat brez statusa, ki opravlja izpite,
– način izobraževanja: redni/izredni, ponavljalec, podaljšan status, ponovni vpis v isti letnik, izmenjava,
– oblika izobraževanja: vzporedno izobraževanje,
– datum prijave na šolsko malico oziroma kosilo,
– status prosilca za mednarodno zaščito, datum pridobitve statusa in datum izvršljivosti odločbe, izdane v postopku mednarodne zaščite.
V centralni evidenci se vodi tudi podatek o upravičenosti do znižanega plačila vrtca, dodatne subvencije za malico in subvencije za kosilo (številka in datum odločbe, obdobje upravičenosti, uvrstitev v dohodkovni razred in višina subvencije oziroma znižanega plačila vrtca in občina, zavezanka za plačilo).
Določba tretjega odstavka spreminja nabor podatkov. Noveli ZUPJS in ZšolPre (ZUPJS-C in ZšolPre-1A) določata, da upravičenost do subvencije za malico in kosilo temelji na uvrstitvi v dohodkovni razred iz odločbe o otroškem dodatku, in ne več iz odločbe o pravici do subvencije za malico oz. kosilo. Prav tako ne zadošča več zgolj podatek o datumu pridobitve pravice, ampak je treba pridobiti podatek o obdobju upravičenosti zaradi morebitnih odprav, razveljavitev ali novih odločb o otroškem dodatku med šolskim letom.
135.b člen
(zagotavljanje podatkov za centralno evidenco)
Podatke za centralno evidenco iz drugega odstavka 135.a člena tega zakona vnašajo za svoje udeležence vzgoje in izobraževanja vzgojno-izobraževalni zavodi.
Za zagotavljanje točnosti in ažurnosti identifikacijskih podatkov udeležencev vzgoje in izobraževanja v centralni evidenci (podatkov o imenu, priimku, spolu, kraju in državi rojstva, stalnem oziroma začasnem prebivališču, državljanstvu, statusu prosilca za mednarodno zaščito, datumu pridobitve statusa in datumu izvršljivosti odločbe, izdane v postopku mednarodne zaščite) se ti na podlagi podatka o EMŠO udeleženca vzgoje in izobraževanja pridobijo iz centralnega registra prebivalstva.
V centralno evidenco se iz centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev na podlagi podatka o EMŠO udeleženca vzgoje in izobraževanja prenesejo podatki o pravicah iz javnih sredstev, določenih v tretjem odstavku 135.a člena tega zakona.
Za ugotavljanje pravice do vpisa v srednje in višje šole se centralna evidenca na podlagi podatka o EMŠO udeleženca vzgoje in izobraževanja povezuje z evidenčnim in analitskim informacijskim sistemom visokega šolstva v Republiki Sloveniji (e-VŠ).
V centralno evidenco se na podlagi EMŠO vpisanega udeleženca podatki o vzgojno-izobraževalnem zavodu in programu ter letniku pridobijo iz evidence prijavljenih in vpisanih v srednje šole in evidence prijavljenih in vpisanih v dijaške domove.
Za statistične in znanstveno-raziskovalne namene analiziranja zaposljivosti dijakov, ki so zaključili izobraževalni program in diplomantov višjih šol, ministrstvo, pristojno za šolstvo, na podlagi EMŠO udeleženca pridobi:
– podatke iz matične evidence zavarovancev, ki jo vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, o osebah, ki sklenejo delovno razmerje, samozaposlenih osebah in družbenikih po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer o datumu zaposlitve in datumu prenehanja zaposlitve dijaka oziroma diplomanta, poklica dijaka oziroma diplomanta (klasifikacija SKP-08) ter o vrsti zaposlitve (za nedoločen ali določen čas),
– podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki jo vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer o datumu nastopa in trajanja brezposelnosti.
Podatki iz prejšnjega odstavka se pridobijo za dijake in diplomante višjih šol, ki so zaključili izobraževalni program oziroma diplomirali v preteklih petih letih, po zaključku obdelav pa se uničijo.
S povezovanjem obeh zbirk v četrtem odstavku tega člena bo srednja šola oziroma višješolska prijavno-vpisna služba z namenom preprečevanja fiktivnega vpisa ugotovila, ali se je kandidat za vpis predhodno že izobraževal v visokošolskem sistemu.
Iz obrazložitev predlagatelja novele tudi izhaja, da se z novelo v šestem odstavku tega člena zagotavlja ažurnost podatkov in odprava napak pri vnosu podatkov o izobraževanju v centralno evidenco iz evidence prijavljenih kandidatov za vpis in vpisanih kandidatov v srednje šole in dijaške domove, ki jih vodi ministrstvo. Gre za kandidate, ki so bili v vpisnem postopku dejansko sprejeti v posamezne vzgojno-izobraževalne programe šol.
V sedmem in osmem odstavku je vzpostavljena pravna podlaga za obdelavo podatkov v skladu z drugim odstavkom 17. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da se osebni podatki posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen obdelave za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače. Tako pridobljeni podatki se bodo zgolj prekrižali s podatki iz centralne evidence in se naprej analizirali v anonimizirani obliki ter se po obdelavi uničili.
135.c člen
(uporaba podatkov iz centralne evidence)
Vzgojno-izobraževalni zavod obdeluje podatke iz centralne evidence iz drugega odstavka 135.a člena tega zakona za svoje udeležence vzgoje in izobraževanja.
Podatki iz centralne evidence se lahko posredujejo uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, uporablja podatke iz centralne evidence tako, da se prikrijejo podatki o imenu in priimku, EMŠO, spolu, kraju in državi rojstva, državljanstvu ter stalnem oziroma začasnem prebivališču.
Za namen ugotavljanja upravičenosti za opravljanje začasnih in občasnih del dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih so organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C), upravičene do naslednjih podatkov iz centralne evidence:
– ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matične številke poslovnega subjekta (šifra PRS),
– vzgojno-izobraževalni ali študijski program ter evidenčna številka iz uradnega registra programov (vrsta in področje izobraževanja po KLASIUS),
– način izobraževanja, če je način izobraževanja izredni,
– letnik,
– status udeleženca,
– datum začetka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu,
– datum izpisa iz šole.
Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, lahko na podlagi podatka o EMŠO dijaka, študenta in udeleženca izobraževanja odraslih, ki nameravajo opravljati začasna in občasna dela kot dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, pridobijo podatke iz četrtega odstavka tega člena iz centralne evidence s posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov. Evidence o dijakih, študentih in udeležencih izobraževanja odraslih, posamezne organizacije oziroma delodajalca, ki posreduje začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se na podlagi podatka o EMŠO dijaka, študenta in udeleženca izobraževanja odraslih, ki nameravajo opravljati začasna in občasna dela kot dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, povežejo s centralno evidenco.
Za zagotavljanje točnosti in ažurnosti se s povezovanjem zbirk iz centralne evidence v evidenco prijavljenih in vpisanih v srednje šole in evidenco prijavljenih in vpisanih v dijaške domove na podlagi podatka o EMŠO prijavljenega kandidata posredujejo identifikacijski podatki o imenu, priimku, spolu, kraju in državi rojstva, stalnem oziroma začasnem prebivališču in o državljanstvu, ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda, kjer je kandidat končal zadnji razred oziroma letnik, ter vzgojno-izobraževalni program.
Za pripravo in izvedbo mature in zaključnih izpitov se s povezovanjem zbirk iz centralne evidence Državnemu izpitnemu centru na podlagi EMŠO kandidata posredujejo podatki, ki jih za svoje udeležence v centralno evidenco vnašajo vzgojno-izobraževalni zavodi in jih morajo posredovati tudi Državnemu izpitnemu centru v skladu z določbami zakona, ki ureja maturo, in sicer podatki o imenu, priimku, spolu, kraju in državi rojstva, prebivališču, imenu vzgojno-izobraževalnega zavoda, vzgojno-izobraževalnem programu in letniku.
Za pripravo in izvedbo nacionalnega preverjanja znanja se s povezovanjem zbirk iz centralne evidence Državnemu izpitnemu centru na podlagi EMŠO številke posredujejo podatki o imenu in priimku učenca, spolu, datum in državi rojstva, imenu osnovne šole oziroma podružnice, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, izobraževalni program, razred, oddelek in šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja.
Za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna za namen sofinanciranja plačil staršev za vrtec se s povezovanjem zbirk iz centralne evidence v evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za vrtec, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo, na podlaga zakona, ki ureja vrtce, na podlagi EMŠO udeleženca, posredujejo vsi tisti podatki, ki jih vsebuje tudi evidenca upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za vrtec.
Za ugotavljanje pravice do vpisa v srednje šole in dijaške domove se s povezovanjem zbirk iz centralne evidence v evidenco prijavljenih in vpisanih v srednje šole in v dijaške domove, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo, na podlagi EMŠO prijavljenega kandidata, posredujejo podatki o izobraževanju v srednješolskih izobraževalnih programih.
Za ugotavljanje pravice do vpisa v višje šole se s povezovanjem zbirk iz centralne evidence v evidenco prijavljenih in vpisanih v višje šole, ki jo vodi pristojna služba za potrebe ministrstva, pristojnega za šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO prijavljenega kandidata posredujejo podatki o izobraževanju v višješolskih izobraževalnih programih.
Pri znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu ter pri izdelavi statističnih analiz se osebni podatki obdelujejo v anonimizirani obliki.
Način in pogoje dostopa do podatkov iz centralne evidence podrobneje določi minister, pristojen za šolstvo.
135.č člen
(shranjevanje podatkov v centralni evidenci)
Podatki se v centralni evidenci hranijo še eno leto po tem, ko udeleženec vzgoje in izobraževanja zaključi vzgojno-izobraževalni ali študijski program po posameznem statusu, potem se arhivirajo. Arhivirani podatki centralne evidence se lahko v anonimizirani obliki uporabljajo za statistične in analitične raziskave, v neanonimizirani obliki pa jih je dopustno posredovati le državnim organom, ki imajo za njihovo pridobitev in nadaljnjo obdelavo podlago v zakonu.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko podatki za statistične in znanstveno-raziskovalne namene o prehodnosti dijakov v višje strokovne šole in visoko šolstvo ter za analiziranje zaposljivosti diplomantov višjih šol pridobijo in povežejo v neanonimizirani obliki, vsa nadaljnja obdelava pa poteka z anonimiziranimi podatki.
135.d člen
(centralna evidenca zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja)
Za potrebe opravljanja nalog, določenih s tem zakonom in predpisi, ki urejajo delovna razmerja, za potrebe odločanja o pravicah posameznika iz delovnega razmerja ter za znanstveno-raziskovalne, razvojne in statistične namene ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno evidenco zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: centralna evidenca zaposlenih).
Centralna evidenca zaposlenih vsebuje naslednje podatke o zaposlenih:
– enolični identifikator zaposlenega,
– osebno ime,
– EMŠO,
– spol,
– kraj in država rojstva,
– stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
– državljanstvo,
– davčna številka,
– stopnja in smer izobrazbe na posameznih ravneh,
– strokovni naslov, izdajatelj in datum javne listine, ki to dokazuje,
– datum pridobitve pedagoško-andragoške izobrazbe oziroma specialnopedagoške izobrazbe,
– datum imenovanja predavatelja višje strokovne šole in izdajatelj javne listine, ki to dokazuje,
– datum opravljanja strokovnega izpita in področje, izdajatelj in številka javne listine, ki to dokazuje,
– vrsta in datum podelitve naziva, pridobljenega v vzgoji in izobraževanju,
– vzgojno-izobraževalni zavod zaposlitve (ime, sedež, odgovorna oseba),
– datum začetka in prenehanja zaposlitve v vzgojno izobraževalnem zavodu,
– vrsta in trajanje pogodbe o zaposlitvi (določen čas, nedoločen čas, polni delovni čas, krajši delovni čas, dopolnilno delo),
– pogodba o delu,
– delovno mesto, dodatna dela in naloge (razredništvo, mentorstvo pripravniku, tajništvo Šolske maturitetne komisije) ter posebnosti delovnega mesta (posebne obremenitve),
– vrsta in datum pridobitve plačnega razreda,
– delovne izkušnje izven vzgoje in izobraževanja,
– delovna doba (delovna doba v celoti, delovna doba v vzgoji in izobraževanju, pripravništvo),
– vrsta in datum zaključka študijskih programov izpopolnjevanja,
– udeležba v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, naslov programa in rezultat udeležbe.
Podatke za centralno evidenco zaposlenih iz drugega odstavka tega člena vnašajo za svoje zaposlene vzgojno-izobraževalni zavodi in drugi izvajalci javnoveljavnih programov oziroma programov s pridobljeno javno veljavnostjo.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, za centralno evidenco zaposlenih zagotovi naslednje podatke iz drugega odstavka tega člena:
– iz trinajste alineje iz evidence o strokovnih izpitih,
– iz štirinajste alineje iz evidence o napredovanju v nazive,
– iz štiriindvajsete alineje iz evidence o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju.
Za zagotavljanje točnosti in ažurnosti identifikacijskih podatkov zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v centralni evidenci zaposlenih se ti na podlagi podatka o EMŠO zaposlenega lahko pridobijo iz centralnega registra prebivalstva.
Vzgojno-izobraževalni zavodi in drugi izvajalci javnoveljavnih programov oziroma programov s pridobljeno javno veljavnostjo lahko uporabljajo iz centralne evidence zaposlenih le podatke o svojih zaposlenih.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, za potrebe odločanja o pravicah posameznika iz delovnega razmerja ali pravicah iz tega zakona uporablja podatke iz centralne evidence zaposlenih, za ostale namene iz prvega odstavka tega člena pa uporablja podatke iz centralne evidence zaposlenih tako, da se prikrijejo podatki o osebnem imenu, EMŠO, spolu, kraju in državi rojstva, državljanstvu ter stalnem oziroma začasnem prebivališču.
Podatki iz centralne evidence zaposlenih se lahko posredujejo tudi drugim uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom.
Pri znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu ter pri izdelavi statističnih analiz se osebni podatki iz centralne evidence zaposlenih uporabljajo in obdelujejo v anonimizirani obliki.
Podatki se v centralni evidenci zaposlenih hranijo do prenehanja zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja, potem se arhivirajo. Arhivirani podatki centralne evidence zaposlenih se lahko v anonimizirani obliki uporabljajo za znanstveno-raziskovalne, razvojne in statistične namene. V primeru ponovne zaposlitve posameznika na področju vzgoje in izobraževanja je dopustno njegove arhivirane neanonimizirane podatke iz centralne evidence zaposlenih posredovati vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem se je zaposlil.
S predlagano spremembo je MIZŠ želel vzpostavitev pravne podlage za uporabo navedenih podatkov zaposlenih, ki jih morajo vzgojno-izobraževalni zavodi zbirati v skladu s predpisi s področja dela in kot porabniki javnih sredstev. Možnost uporabe navedenih podatkov zaposlenih predstavlja dostop do nekaterih podatkov, ki so informacije javnega značaja, saj so zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja javni uslužbenci, hkrati pa tudi odpravo administrativnih ovir v vrsti upravnih postopkov (strokovni izpit, napredovanje, vpis v razvid itd.) ali izbirnih postopkih javnih razpisov. Obenem baza tovrstnih podatkov pomeni vir podatkov za kadrovske analize, načrtovanja in projekcije, potrebne za sistemsko urejanje področja vzgoje in izobraževanja.
135.e člen
(hranjenje evidenc)
Zasebni vzgojno-izobraževalni zavodi, ki prenehajo izvajati javno veljavni program, morajo vsako spremembo v zvezi s hranjenjem evidenc z osebnimi podatki udeležencev vzgoje in izobraževanja in v zvezi z zbirko podatkov ter dokumentacijo za udeležence vzgoje in izobraževanja sporočiti ministrstvu, pristojnemu za šolstvo. V primeru prenehanja zasebnega vzgojno-izobraževalnega zavoda prevzame hranjenje evidenc njen pravni naslednik. Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod, ki nima pravnega naslednika in nima prevzemnika hranjenja evidenc, ki je vpisan v razvid, zaprosi za določitev prevzemnika ministrstvo, pristojno za šolstvo, ob uvedbi postopka prenehanja. Minister določi vzgojno-izobraževalni zavod, ki bo prevzel hranjenje evidenc.
Prevzemnik iz prejšnjega odstavka mora biti določen pred prenehanjem zasebnega vzgojno-izobraževalnega zavoda.«.
Gre za novo pravno normo, ki zavezuje zasebne vzgojno-izobraževalne zavode, da morajo sporočiti vsako spremembo v zvezi z zbirko podatkov ministrstvu oz. zaprositi za določitev prevzemnika v primeru prenehanja, v kolikor nima pravnega naslednika.
V primeru, da gre zasebni subjekt v likvidacijo in stečaj ter tako pravna oseba preneha delovati, je po mnenju predlagatelja novele edino smiselno, da dokumentacijo, ki se nanaša na evidence, določene z zakonom, preda javni šoli, ki jo določi ministrstvo (in ta potem izdaja potrdila), ker gre za dokumentacijo, vezano na izvajanje javne službe, zbrano na podlagi določil zakona (tudi z vidika učencev, dijakov oz. študentov mora biti zagotovljena pravna varnost glede pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc - tudi zato, ker so dobili po teh programih javnoveljavno izobrazbo).
V 1. členu ZOFVI – se črta šesti odstavek, ki je določal, da se »določbe tega zakona ne uporabljajo za vrtce in šole za tujce, razen določb o sprejemanju javno veljavnih programov«.
Normative in standarde za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnih programov, prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja,določi minister, pristojen za izobraževanje, od 1. 9. 2016 brez soglasja ministra, pristojnega za zdravstvo. – Četrti odstavek 84. člena ZOFVI
V prvem odstavku 100. člena ZOFVI se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vključenost ustreznih pedagoško-andragoških znanj v študijskih programih iz druge alineje tega odstavka ugotavlja Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.«.
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati tudi tretji odstavek 17. člena Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13 in 46/14), ki je določal, da »poleg podatkov, ki jih določa drugi odstavek 135.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), vsebuje centralna evidenca tudi podatek o prijavi učencev in dijakov na šolsko malico oziroma kosilo. Podatke vnašajo za svoje učence in dijake šole.«.