Obveznosti delodajalca in vodje zavoda

13. 8. 2015 | Avtor: Robert Vaupotič
Delodajalec izvaja varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, tako da pri tem upošteva naslednja temeljna načela varnosti in zdravja pri delu:
  • izogibanje nevarnostim;
  • ocenjevanje tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti;
  • obvladovanje nevarnosti pri njihovem viru;
  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, izbiro delovne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod;
  • zagotavljanje ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja;
  • prilagajanje tehničnemu napredku;
  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose in dejavnike delovnega okolja;
  • dajanje prednosti splošnim varnostnim ukrepom pred posebnimi;
  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

 Osnovne zahteve zakona s področja varnosti in zdravja pri delu so naštete v nadaljevanju.

  1. Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja (podrobnejša razlaga sledi v nadaljevanju).
  2. Delodajalec mora določiti strokovnega delavca za varnost pri delu. Pogosto se delodajalci odločajo za zunanje strokovne delavce, zaposlene v podjetjih z dovoljenjem za delo na področju varnosti in zdravja pri delu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Naloge strokovnega delavca so:
    • svetovanje delodajalcu pri načrtu, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo,
    • svetovanje glede opreme delovnih mest in delovnega okolja,
    • izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti,
    • opravljanje periodičnih preiskav kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju,
    • opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme,
    • opravljanje nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo,
    • izdelovanje navodil za varno delo,
    • spremljanje in analiza poškodb ter poklicnih bolezni pri delu in predlaganje ukrepov za njihovo zmanjšanje,
    • priprava in izvedba usposabljanja za varno delo.
  1. Delodajalec mora določiti pooblaščenega zdravnika (specialista medicine dela, prometa in športa) za izvajanje nalog zdravstvenega varstva zaposlenih. Pooblaščeni zdravnik (javni zdravstveni zavod ali pravna oz. fizična oseba s koncesijo) ima zlasti naslednje naloge:

    • sodeluje pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu in delovnem okolju,
    • seznanja delavce s tveganji in jih zdravstveno vzgaja,
    • ugotavlja in proučuje vzroke za nastanek poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom,
    • opravlja preventivne zdravstvene preglede delavcev v skladu s predpisi,
    • izvaja zdravstveno varstvo poklicno obolelih delavcev,
    • organizira prvo pomoč, reševanje in evakuacijo v primeru poškodb pri delu in kolektivnih nezgod,
    • ugotavlja vzroke invalidnosti, predlaga ukrepe za odpravo,
    • delodajalcu predlaga ukrepe za utrjevanje zdravja delavcev, ki so izpostavljeni več nevarnostim,
    • svetuje delodajalcu glede poteka delovnega procesa.
  1. Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotavljanje požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi.
  2. Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti.
  3. Delodajalec mora obveščati delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi, in izdati navodila za varno delo.
  4. Delodajalec mora usposabljati delavce za varno delo. Usposabljanje se izvede zlasti:
    • ob sklenitvi delovnega razmerja,
    • prerazporeditvi,
    • ob spremembah, pomembnih za varnost,
    • periodično med delom.

Delodajalec določi roke za preizkuse, in sicer največ na 2 leti za dela s povečano nevarnostjo, npr. v šolah lahko kot taka dela veljajo dela učiteljev praktičnega pouka (dela z različnimi stroji), hišnika (različna vzdrževalna dela, dela z električno opremo, kosilnicami itn.), čistilke (dela na višini pri čiščenju oken) ipd. Preizkusi usposobljenosti so teoretični in praktični za vse delavce, za katere to izhaja iz ocene tveganja.

Usposobljenost se preverja na delovnem mestu, usposabljanje pa mora biti prilagojeno posebnostim dela in na podlagi izdelanega programa.

  1. Delodajalec mora zagotavljati delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu (varovalna oblačila, rokavice, obutev ipd.), če sredstva za delo (stroji, oprema) in delovno okolje, v katerem delavec dela, kljub tehničnim in organizacijskim varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec mora zagotavljati nadzor nad uporabo osebne varovalne opreme.
  2. Delodajalec mora zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja (npr. v vzgojno-izobraževalnih zavodih predvsem meritve mikroklimatskih razmer, osvetljenosti, po potrebi tudi hrupa v delavnicah ipd.) ter periodične preglede in preizkuse delovne opreme (strojev, naprav).
  3. Delodajalec mora zagotavljati zdravstvene preglede delavcev.
  4. Delodajalec mora voditi evidence o zahtevanih aktivnostih s področja varnosti in zdravja pri delu o:
  • usposabljanju zaposlenih za varno delo;
  • zdravstvenih pregledih delavcev;
  • posebnih zdravstvenih zahtevah v skladu s 16. členom zakona;
  • poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih;
  • pregledih in preizkusih delovne opreme;
  • meritvah pogojev dela (o periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti);
  • pregledih ter preizkusih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu;
  • nevarnih snoveh, ki jih delavci uporabljajo pri delu;
  • obvestilih inšpekciji dela o začetku del, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcem ne sme povzročiti finančnih obveznosti.

Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in drugimi predpisi.

Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Prav tako ne sme biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec mora delavca, ki je delal ali je na delovnem mestu v nasprotju s prejšnjim odstavkom, odstraniti z delovnega mesta.

Za ugotavljanje stanja zaposlenih v zvezi z alkoholom, drogami in drugimi nedovoljenimi substancami si delodajalec določi postopek z internim aktom.

Delodajalec mora trajno hraniti dokumentacijo v zvezi z obdobnimi preiskavami škodljivosti na delovnem mestu, obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme, pregledi in preizkusi osebne varovalne opreme, opravljenih usposabljanjih za varno delo in preizkusih usposobljenosti, zdravstvenih pregledih delavcev, nezgodah pri delu, nevarnih pojavih, poklicnih boleznih in boleznih, povezanih z delom, ter nevarnih snoveh, ki jih uporablja pri delu.

Nazaj

Imate vprašanje?

Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.