MVI je pripravilo nov predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, predlog je objavljen na portalu e-Demokracija.

Nekaj predlaganih sprememb je potrebnih zaradi uskladitve z drugimi predpisi, nekaj pa drugače ureja določena vprašanja in postopke. Predlagana sprememba je zelo obsežna, saj bi se spremenilo kar 46. členov zakona.

Predlog tako vsebuje:

• zakonsko ureditev za uvedbo pouka slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih;
• zakonsko podlago za ureditev področja prilaganja učbenikov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami kot podporo njihovemu inkluzivnemu izobraževanju;
• določbo, da morajo bodoči izvajalci programov po posebnih pedagoških načelih izpolnjevati tudi pogoje glede predpisane opreme in ne le prostora;
• predlog, da se določi kot zgornja meja največjega števila oddelkov posameznega javnega zavoda 45 oddelkov, hkrati pa tudi obvezna ustanovitev vrtca kot javnega zavoda, ko je doseženo njegovo delovanje z desetimi oddelki;
• sprememba, kjer pristojnost sveta zavoda pri odločanju o pritožbah zaposlenih, povezanih s pravicami iz delovnega razmerja, spreminja v delu, ki se nanaša na ugotavljanje disciplinske odgovornosti oziroma postopkov redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
• spreminja se pogoj, ki ga mora izpolnjevati kandidat za ravnatelja, ki določa, da mora ta imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Nova ureditev bi to bolj jasno določala, se kot ustrezne petletne delovne izkušnje štejejo le izkušnje pridobljene v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnoveljavne programe oziroma programe s pridobljeno javno veljavnostjo na področjih, ki jih določa 1. člen ZOFVI, oziroma v javnih zavodih iz 28. člena ZOFVI;
• v veliki meri se spreminjajo določena postopkovna vprašanja v postopku imenovanja ravnatelja:
  • mnenje vzgojiteljskega/učiteljskega zbora bo morali biti pisno izrecno obrazloženo glede na vsebino programa vodenja zavoda za mandatno obdobje, ki ga predložijo kandidati;
  • natančneje se določajo obveznosti glede izločanja v primeru konflikta interesov;
  • odločanje svet z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati, če se morajo posamezni člani sveta zavoda izločiti iz postopka imenovanja ravnatelja (zaradi možnega nasprotja interesov). S to določbo se zakonsko ureja odprto vprašanje načina odločanja sveta zavoda v primeru, ko določeni člani (zaradi nasprotja interesov) ne smejo sodelovati pri glasovanju v konkretnem primeru; namesto mnenja ministra uvaja institut soglasja in s tem tudi enofazni postopek imenovanja ravnatelja oziroma direktorja;
• dodatna možnost določa, da je lahko vršilec dolžnosti ravnatelja imenovan tudi izmed pomočnikov ravnatelja in ne le izmed strokovnih delavcev oziroma prijavljenih kandidatov. Da je pomočnik ravnatelja lahko imenovan za vršilca dolžnosti izhaja iz dejstva, da je pomočnik ravnatelja prva oseba, ki v zavodu pomaga ravnatelju pri vodenju, saj izvaja naloge, za katere ga pooblasti ravnatelj, kar pomeni, da je v bistvu najbolj seznanjen z obsegom in vsebino nalog, ki jih mora izvajati vršilec dolžnosti, kar bo prav gotovo olajšalo poslovanje zavoda v prehodnem obdobju do imenovanja novega ravnatelja.
• nov drugi odstavek 54. člena, ki določa, da začasno, največ za tri mesece, opravlja naloge ravnatelja pomočnik ravnatelja, če ob prenehanju mandata ravnatelja svet javnega vrtca ali šole ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja. V času opravljanja nalog ravnatelja, bo pomočnik ravnatelja prejemal plačo ravnatelja, ker bo določen čas opravljal naloge, ki so zahtevnejše in tudi višje vrednotene. Če vrtec oziroma šola nimata pomočnika ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja v osmih dneh od prenehanja mandata ravnatelja imenuje minister;
• drugače se ureja postopek razrešitve ravnatelja. Ker se postopek imenovanja ravnatelja zaključi s soglasjem ministra, mora biti tudi razrešitev ravnatelja izpeljana na podlagi soglasja ministra. Če ravnatelj sam predlaga razrešitev, soglasje ministra ni potrebno;
• dodatno se določajo razlogi, ki zavezujejo svet zavoda, da ravnatelja oziroma direktorja razreši ped iztekom mandata. Poleg razlogov, ki izhajajo že iz zakona, ki ureja zavode (iz prve do pete alineje prvega odstavka), svet zavoda razreši ravnatelja, ki ne izvrši inšpekcijske ali pravnomočne sodne odločbe in ravnatelja, ki je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, zoper čast in dobro ime, zoper človekovo zdravje, zoper delovno razmerje in socialno varnost ter zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva;
• možnost oblikovanja programskega učiteljskega zbora v šolah, ki izvaja več programov, to pa je prepuščeno avtonomni odločitvi šole;
• s predlagano spremembo prvega odstavka 81. člena se vzpostavlja pravna podlaga za financiranje razširjenega programa, ki zajema vse elemente novega razširjenega programa, jih pa posebej ne našteva. S tem se realizira tudi prehodna določba 48. člena ZOSn-K, ki določa, da se do ureditve v zakonu, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja, izvajanje razširjenega programa v osnovnih šolah iz drugega odstavka 46. člena in 47. člena ZOSn financira v skladu z metodologijo za določanje sredstev na udeleženca izobraževanja, ki jo sprejme minister v šestih mesecih od uveljavitve ZOSn-K;
• predlagana sprememba omogoča, da lahko ministrstvo v primeru, da to omogočajo proračunske možnosti, tudi vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, zagotavlja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo;
• predlagana sprememba četrtega odstavka 107.a odpravlja nelogičnost sedaj veljavne določbe, ki je od delodajalca na področju vzgoje in izobraževanja, ki mu je sodišče vročilo pravnomočno sodbo iz prvega odstavka tega člena, zahtevala, da obsojenemu delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov oziroma iz krivdnih razlogov odpove drugo pogodbo, na podlagi katere oseba opravlja delo. Takšna ureditev je zahtevala, da delodajalec izpelje postopek izredne oziroma redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, četudi je že pristojno sodišče ugotovilo, da je delavec odgovoren za kaznivo dejanje, ki ni združljivo z delom na področju vzgoje in izobraževanja. S spremembo četrtega odstavka, se po vzgledu zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, vzpostavlja v takšnih primerih prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi zakona. Če je obsojena oseba, ki ima mandat (ravnatelj), mu z dnem prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, preneha tudi mandat;
• predlagana sprememba petega odstavka 107.a vzpostavlja obveznost delodajalca, da začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov delavcu, zoper katerega je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Četudi je ugotavljanje odgovornosti za kršitve iz delovnega razmerja v pristojnosti delodajalca, je praksa pokazala, da je v primeru uvedenega kazenskega postopka zoper zaposlene v šolstvu zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zaradi zaščite žrtve oziroma drugih udeležencev vzgoje in izobraževanja, potrebno zakonsko določiti obveznost ukrepanja delodajalca, da vsaj začne s postopkom ugotavljanje razlogov za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi;
• z novim 109.c členom bi se z uvedbo pogodbe o dopolnilnem delu za vzgojno-izobraževalno, razvojno oziroma raziskovalno delo omogočilo dalj časa trajajoče, neprekinjeno, vendar še vedno časovno omejeno zaposlitev delavcev in ravnatelja oziroma direktorja, ki so že zaposlenih za polni delovni čas pri istem delodajalcu, in sicer v obsegu največ 20% polnega delovnega časa. V izjemnih primerih, povezanih z zagotavljanjem nemotenega vzgojno-izobraževalnega dela, izvajanja razvojno-raziskovalnih projektov ali razvojnih nalog, delodajalcu tako ne bo potrebno iskati novega delavca (ali v času kadrovskega primanjkljaja začasno zaposlovati kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev) in bo lahko sklenil pogodbo o dopolnilnem delu z delavcem, ki že dela za polni delovni čas;
• zaradi narave dela v javnih šolah, ki je skoncentrirano na čas trajanja pouka oziroma šolskega leta, je smiselno, da se vsem zaposlenim, delavcev in ravnatelju, in ne le strokovnim delavcem, omogoči porabo letnega dopusta do konca šolskega leta v naslednjem letu. To pomeni, da bodo lahko vsi zaposleni koristili dopust do 31. 8. v naslednjem letu, kar sledi dinamiki dela šole ...

Sprememb je še več, celotno besedilo predloga je na voljo TUKAJ.

Do 31. maja pa lahko oddate tudi komentar k predlaganim spremembam.