Za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki ni povezana z delom, in za čas odsotnosti z dela zaradi poškodbe, ki ni povezana z delom, ostaja nadomestilo enotno določeno za vse v višini 80 odstotkov osnove.

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih: zaradi bolezni (delavcu za čas, ko gre nadomestilo v breme zavoda oziroma delodajalca pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov od osnove); poklicne bolezni in nesreče pri delu; letnega dopusta in druge odsotnosti z dela; za praznik in dela ...

V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca. Sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače ureja ZSPJS. Tako po ZDR-1 kot po ZSPJS je plača sestavljena iz treh ...

Izobraževanje Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga (170. člen ZDR-1). Posebnosti glede izobraževanja po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in ...

Trajanje letnega dopusta Delavec ima v skladu z ZDR-1 pravico do izrabe letnega dopusta v posameznem koledarskem letu: najmanj štiri tedne (minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca), do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta starejši delavec, invalid, delavec z ...

Delodajalec mora delavcu, ki dela polni delovni čas: med dnevnim delom zagotoviti pravico do odmora, ki traja 30 minut (154. člen ZDR-1), doječi materi pa mora zagotoviti odmor za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno (1. odst. 188. člena ZDR-1) – odmor med delovnim časom, v ...

Nočni delavec je tisti delavec, ki po razporeditvi delovnega časa dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa, oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega delovnega časa. 

Pred začetkom leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu. Delodajalec mora v pisni obliki obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na običajni način. Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen ...

Nadurnega dela se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo, delitvijo dela, zaposlitvijo novih delavcev ali uvedbo novih izmen. Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa (146. člen ZDR-1): delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva ...

Delo preko polnega delovnega časa je izjema, zato ga je mogoče delavcu naložiti le v zakonsko določenih primerih oziroma v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidljivih primerih, določenih s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.